Afganistanski hrt

Afganistanski hrti so na splošno zdravi in močni, le redko pa imajo psi te pasme zdravstvene težave.

Pasemski klub skrbno spremlja zdravje pasme in vam lahko posreduje najnovejše informacije in podrobnosti o testih DNK ali dodatnih testih, ki jih priporočajo. Vzrediteljske klube lahko najdete na spletnem mestu kinološkega kluba.

Odrasli afganistanski hrt potrebuje zmerno količino gibanja (eno do dve uri), vendar mora imeti možnost prostega teka.

Afganistanski hrt je velik pes, ki ceni veliko prostora tako v zaprtih prostorih kot na prostem. Najpomembneje je, da imate dostop do varnih in zavarovanih območij za tek, ki so daleč od cest ali drugih nevarnosti.

Psi velikih pasem v primerjavi s psi manjših pasem potrebujejo drugačno ravnovesje hranilnih snovi, vključno z minerali in vitamini. Afganistanski hrt je nagnjen k napihnjenosti in težavam z želodcem; manjši in pogostejši obroki lahko pomagajo zmanjšati to tveganje.

Čudovita, dolga in svilnata dlaka afganistanskega hrta ima svojo ceno: ohranjanje takšnega videza zahteva veliko dela, saj se priporočata vsakodnevna nega, da preprečite vozle in zapletanje dlake, in redno kopanje, da ostane čista. Natančna nega je še posebej pomembna, ko izgubijo dlako, ki so jo imeli kot mladički, da se nova dlaka ne bi sprijela s staro.

Tako kot večina hrtov tudi afganistanski hrti šolanja ne marajo najbolj, vendar je zgodnja socializacija pomembna, podobno kot učenje sprehajanja na povodcu. Vredno se je potruditi in naučiti psa dobrega odzivanja na vaš poziv, čeprav se na to ne smete zanašati, če bo slučajno opazil veverico! Ko začne afganistanski hrt uživati v lovu ali celo samo v prostem teku, je odzivanje na vaš poziv zadnja stvar v njegovi glavi. Če bo pes živel z mačkami, vzemite mladička pri vzreditelju, ki je pse vzgajal skupaj z mačkami, sicer boste za navajanje na družbo mačk potrebovali veliko časa in previdnosti. Morda se nikoli ne bodo navadili na tuje mačke ali druge majhne živali.

Afganistanski hrt je dober družinski pes; ker ima raje miren dom s stalno družbo, se bolje znajde s starejšimi razumnimi otroki.

Čeprav za mnoge pse tradicionalno velja, da se dobro razumejo z otroki, je treba vse pse in otroke naučiti, da se razumejo in medsebojno spoštujejo ter da so varni v družbi drug drugega. Kljub temu psov in majhnih otrok nikoli ne pustite samih, vse njihove medsebojne stike naj nadzoruje odrasla oseba.