Airedalski terierji so največji v skupini terierjev. Njihovo mišičasto telo prekriva groba, žimasta dlaka, ki jo boste težko spregledali. So inteligentni in samozavestni psi, ki jih ni težko vzljubiti, vendar je lahko njihov močan značaj za prve lastnike psov precejšen izziv.
Kot pri večini terierskih pasem je airedalski terier samozavesten, drzen in družaben pes. So zvesti, prijazni, radovedni in energični psi, ki se radi zabavajo, so zagnani in neutrudni. Predani so svoji družini in jo bodo zaščitili, če bodo menili, da je to potrebno. Airedalski terierji so včasih zadržani do neznancev in morda ne bodo zelo prijazni do neznanih psov. Čeprav so večinoma prijazni in ubogljivi, so tudi pogumni in neustrašni psi, ki sicer ne začnejo spopada, ga pa vedno končajo. Kot tipični terierji niso vedno predvidljivi v družbi majhnih kosmatih živali in mačk.
Domovina: Anglija
Robustnega airedalskega terierja, znanega kot »kralja terierjev«, so v 19. stoletju v dolinah rek Aire, Wharfe in Calder v Yorkshiru ustvarili lovci, ki so želeli imeti terierja, ki bi jim pomagal zaščititi ulov ribičev pred vidrami. Razvili so ga s križanjem zdaj že izumrlega črno-rjavega terierja, po katerem so psi prevzeli grobo dlako, vidrarja, po katerem so podedovali nos, in bulterierja, ki jim je dal vztrajnost. Čeprav so jih sprva redili kot lovce na vidre, so hitro našli tudi druge poklice, saj so med drugim postali lovci na race in podgane, lovski psi, psi čuvaji, vojaški kurirski psi in celo policijski patruljni psi.
Airedalski terier je na splošno robustna pasma. Kot pri mnogih pasmah lahko tudi pri njih pride do displazije kolkov (bolezni, ki lahko povzroči težave z gibanjem), zato je pomembno, da se pred vzrejo pri psu preveri stanje kolkov.
Airedalski terier je aktiven pes, zato potrebuje zmerno količino telesne aktivnosti (eno do dve uri dnevno), vključno s pasjimi igrami in šolanjem, da preprečite dolgočasje ter ohranite njegovo kondicijo in zdravje.
Airedalski terier je velik pes, ki ima rad veliko prostora, zato potrebuje dokaj veliko hišo in vrt ter prostor za gibanje; skladno s tem se najbolje počuti na podeželju.
Airedalski terier mora imeti uravnoteženo prehrano, ki vključuje glavne skupine hranil, in stalen dostop do sveže vode. Prav tako je pomembno, da redno ocenjujete njegovo telesno kondicijo in zagotovite, da vaš pes ostane v idealni formi. Ne pozabite ga nahraniti vsaj dvakrat na dan v skladu s smernicami za hranjenje z njegovo hrano. Airedalski terier je nagnjen k napihnjenosti in težavam z želodcem; manjši in pogostejši obroki lahko pomagajo zmanjšati to tveganje.
Vodoodporna dvojna dlaka airedalskega terierja je sestavljena iz trde, žimaste nadlanke in krajše, mehkejše podlanke. Ko gre za nego psov, airedalski terierji potrebujejo vsakodnevno krtačenje in odstranjevanje dlake, ko začne dlaka odpadati (dvakrat na leto).
Airedalske terierje je veselje šolati, saj radi sodelujejo s svojimi lastniki, čeprav jih je treba motivirati z nagrajevanjem med šolanjem in veliko raznolikimi vajami. Odlično se lahko izkažejo v pasjih športih, kot so športi za povečanje gibčnosti, lahko postanejo strokovnjaki za zaznavanje vonja in so radi zaposleni. Potrebujejo zgodnjo in stalno socializacijo, ki zagotovi njihovo predvidljivost v družbi drugih psov, prav tako pa jih je treba naučiti dobrega odzivanja na vaš klic.
Airedalski terierji so na splošno nežni do otrok, čeprav so lahko za mlajše otroke preveliki. Najprimernejši so za aktivne družine s starejšimi otroki.
Čeprav se za mnoge pse tradicionalno misli, da so dobra družba otrok, je treba vse pse in otroke naučiti, kako se dobro razumeti in varno sobivati. Kljub temu psov in majhnih otrok nikoli ne pustite samih, vse njihove medsebojne stike pa naj nadzoruje odrasla oseba.
